Besednjak s poreklom. Leksikalni sistem sodobnega ruskega jezika. Nove besede

Ruski jezik, tako kot kateri koli drug jezik, ima svoj leksikalni sistem, ki je nastal v teku ne samo stoletij, temveč celo tisočletja. Sestava besedišča ima drugačen izvor. Izolirajte v njem in domači ruski, in izposodili besede. Grammar besedišče in izvor besed se proučujejo v šoli, pa tudi na filoloških fakultetah.

Osnovni pojmi

Ruski jezik ima bogat leksikalni sistem, katerega oblikovanje se je začelo v neolitskem obdobju in se nadaljuje danes. Nekatere besede izginijo iz aktivnega besednjaka jezika, postanejo arhaizmi, drugi pa, nasprotno, prodirajo v naš govor, postanejo njeni sestavni del.

V sistemu jezikov je besednjak s stališča izvora razdeljen na posojene in primordialno ruske. Aboriginalni ruski besednjak je okoli 90% celotne leksikalne kompozicije. Ostalo se nanaša na izposojeno. Poleg tega se vsako leto naš besednjak dopolnjuje z novimi besedami in koncepti, ki izhajajo iz znanstvenega in tehnološkega napredka.

Aboriginalni ruski besednjak

Glavni sloj je prvotno ruski besednjak. V tej skupini se razlikujejo naslednje podskupine, ki so v povezavi z razvojnimi stopnjami ne le jezika, temveč tudi samih ljudi:

1. Indoevropski besednjak.
2. Vse slovansko.
3. Stari ruski.
4. Pravzaprav ruski.

Besede, ki so se pojavile v teh obdobjih, so osnova, hrbtenica našega besednjaka. To je njegovo in ga je treba najprej obravnavati.

Indoevropsko obdobje

Prvotno ruski besednjak z vidika porekla izhaja iz obdobja neolitika. Za obdobje je značilno prisotnost enega, skupnega proto-jezika - indoevropskega, ki je deloval okoli II tisočletja pr. N. Št. Besede te skupine vključujejo imena živali, koncepte za označevanje sorodstva, hrane. Na primer: mati, hči, vola, bik, meso in drugi. Vsi so soglasno usklajeni v drugih jezikih. Na primer, beseda mati ima podoben zvok v angleščini ( materi ) in nemščini ( mutter ).

Celovitost

Običajen slovanski besednjak je nastal okoli šestega stoletja. Podedovali so ga iz različnih plemen, ki živijo na Balkanu, v Srednji in Vzhodni Evropi.

Besednjak tega obdobja se nanaša na lexico-semantične skupine, ki se uporabljajo za označevanje imen delov telesa, živali, naravnih pojavov, časovnih intervalov, rastlin in cvetja, imen delov zgradb, orodij. Najbolj živahni primeri besedišča, ki so se ohranili iz tega obdobja: hrast, lipa, smreka, les, list, proso, ječmen, lubje, hoe, hiša, krošnjami, zavetiščem, piščancem, goso, kvasom, želejem. Besednjak tega besednjaka je predvsem povezan s slovanskimi ljudstvi.

Staro rusko obdobje

Starosvoški (ali vzhodoslovanski) besednjak je prodrl naš slovni jezik med naselitvijo Slovanov na območju sodobne Evrope okoli XI-IX. Stoletja. Tu je tudi obdobje nastanka nastanka stanja Kijevske Rusije, to je IX-XIV stoletja. Obstajajo besede, kot so dobri, modri, strici, čipke, finch, veverica, štirideset, devetdeset, danes.

Za te besede je značilna tudi prisotnost priponk v, zunaj, Na primer: vod, potegnite ven, dokončajte, dohitite.

Poiščite besedišče, ki je bilo oblikovano v tem obdobju, lahko le v ruskem, ukrajinskem in beloruskem jeziku.

Obdobje nastanka ruske narodnosti

Od 14. stoletja se je v ruskem jeziku pojavil nov slovnični besednjak. Te besede se pojavijo po razpadu staroslovanskega jezika v ruskem, ukrajinskem in beloruskem jeziku. Za dejanske ruske besede so npr. Grumbling, ozadje, zelje, izkušnje.

To vključuje vse samostalke, sestavljene s priponami- sash, -sovshchik, -stvo, -sh (a) . Na primer: gasilni aparat, pripadnost stranka, državljanstvo, klobuk . To velja tudi za prislov na kmečkem mestu, jeseni , glagoli, ki se tresujo, trčijo, skrbijo .

Poznavanje teh funkcij lahko enostavno izračunate besede, oblikovane na tej stopnji razvoja.

To obdobje je zadnje v oblikovanju glavne plasti ustreznih ruskih žetonov.

Zadolžen besednjak

Ruski ljudje že od antičnih časov niso razvili le trgovinskih in kulturnih vezi, temveč tudi politične in vojaške. Vse to je pripeljalo do lingvističnega zadolževanja. V Rusiji se je beseda v leksikalnem sistemu jezika spremenila pod njegovo delovanje in postala del njenega besednjaka. Izposojene besede so močno obogatile ruski jezik in vanj prinesle veliko novih.

Nekatere besede so bile v celoti izposojene, nekatere so se spremenile - prejele so primordialno ruske priponke ali predpone, kar je sčasoma pripeljalo do oblikovanja nove besede, že z ruskim poreklom. Na primer, beseda "računalnik" je vstopila v naš leksikon brez sprememb, vendar se beseda "atomist" šteje za prvotno rusko, ker je nastala iz izposojene besede "atom" v prvotno ruskem besednem modelu.

Izposojanje iz slovanskih, pa tudi turških, latinskih, grških, nemško-romanskih jezikov, ki vključujejo angleščino in nemščino, italijanščino, španščino in nizozemščino.

Stari Slovani

Po sprejetju krščanstva s strani Rusije konec 10. stoletja je bilo veliko besed v rusko. To je bilo posledica nastanka cerkvenih slovanskih knjig v Rusiji. Staroslovansko ali staro bolgarsko, cerkveno-slovansko, jezik številne slovanske države uporablja kot literarni jezik, ki je bil uporabljen za prevajanje grških cerkvenih knjig.

Iz nje v ruski so prišli cerkveni izrazi, besede, ki označujejo abstraktne pojme. Med njimi so duhovnik, križ, moč, nesreča, soglasje in mnogi drugi. Te besede so bile prvotno uporabljene le v pisnem, knjigovodskem govoru, vendar so sčasoma prodrle v ustno.

Slovar slovanskega jezika z vidika porekla ima naslednje značilnosti:

1. Tako imenovana nepopolnost v korenu besed. Na primer: vrata ali zapornik . Hkrati bodo polne različice polne vrat .
2. Kombinacija železnice v koreninah besed. Živahen primer je beseda hoja .
3. Prisotnost v besedah soglasnika n , na primer v besedo osvetlitev .
4. Samoglasnik e na začetku besede in pred trdim soglasnikom: enota .
5. Syllables la-, začetek besede. Na primer: rook enak.
6. Prisotnost konzol je na primer mogoče . Na primer: za odplačilo, pretirano.
7. Pripadki -stiv-, -usch-, -yus-, -asch-, -jash-: seznanjeni, sežgejo, talijo.
Deli prvih Božjih besed so dobri, zlo, grešni, dobro duša: bogoboja, zla, blagoslov.

Te besede danes uporabljamo v ruskem jeziku. Vendar pa malo ljudi sumi, da v resnici imenovanih leksemov nista prvotno ruski in imajo tuje korenine. Posebej pogosto jih najdemo v bibličnih besedilih, klasičnih delih ruske književnosti.

Poljski lexemes

Glede vprašanja, kakšen besednjak je z vidika izvora, ne moremo opozoriti na posojila iz poljskega jezika, ki se je začela v 17.-18. Stoletju. Iz zahodoslovanskega jezika so besede, kot so ostanki, malovat, zajček, periwinkle, marmelada , prodrli v našo . Treba je omeniti, da so dopolnili stalež ne le ruskega, temveč tudi ukrajinskega, beloruskega.

Grško zadolževanje

Pomemben sloj izposojenega besednjaka je grščina. Za vstop v naš jezik se je začelo v obdobju slovanske enotnosti. Najstarejša leksična "darila" vključujejo besede, kot so soba, postelja, kotlina .

V obdobju od IX do XI. Stoletja so bile izposojene naslednje besede: anathema, angel, matematika, svetilka, zgodovina, filozofija, zvezek, kopel, luč . V poznejšem obdobju so se izposojevale besede, povezane z besedami s področja umetnosti in znanosti: komedija, anapaest, logika, analogija in mnogi drugi koncepti, ki so trdno utrjeni v terminološkem aparatu večine sodobnih znanosti.

Treba je opozoriti, da so zahvaljujoč vplivu Grčije in Bizantije besedišče in frazeologija ruskega jezika znatno obogatili. Vendar pa je vpliv teh držav na samega sebe občutil ne le s tako znanostjo kot filologijo, temveč tudi z matematiko, fiziko, kemijo in umetnostjo.

Latinski jezik

V obdobju od XVI do VXIII stoletja so ruske besede vključevale latinske besede, ki so obogatile leksikalni sklad na področju znanstvene, tehnične, družbene in politične terminologije. Vstopajo predvsem prek ukrajinskega in poljskega jezika. Še posebej je močno prispeval k temu razvoju izobraževanja in znanosti ter zgodovinskim in kulturnim stikom teh držav.

Od Latinske do nas so prišli tako znani pojmi kot počitnice, pisarna, režiser, občinstvo, šola, proces, javnost, revolucija in drugi.

Türkski jezik

Že dolgo, ko so naše poti prečkale tatarje, Turke. Takšne besede, kot so biser, kroglice, karavana, denar, bazar, lubenica, plašč, megla, šarovarji , imena oblek konjev prihajajo iz turškega jezika v ruski jezik: chaly, zaliv, rjava.

Predvsem je zadolževanje prišlo iz tatarskega jezika. Povezana je s trgovskimi, kulturnimi ali vojaškimi vezmi, ki so obstajala med našimi ljudstvi več stoletij.

Skandinavske jezike

Zelo malo posojil iz skandinavskih jezikov - švedsko, norveško. Infiltrirali v zgodnjem obdobju zaradi trgovinskih vezi, ki so obstajale med našimi ljudmi tudi v predkršćanskem obdobju.

Najbolj živahne besede, ki so prodrle v ruski leksikalni sistem: imena Igor in Oleg , imena izdelkov - sled, pood, kavelj, jambor in klevetje.

Zahodnoevropske jezike

Izvor tekaškega jezika sodobnega ruskega jezika je tudi tesno povezan s številnimi evropskimi jeziki. Po reformah Petra I, v XVII-XVIII stoletju, ruski jezik vključuje lexeme iz zahodnoevropskih jezikov.

Iz nemščine je prišlo do številnih besed v našem jeziku za vojaško, komercialno in gospodinjsko besedišče, znanost in umetnost: račun, sedež, korpus, kravata, stojalo, letovišče, krajina.

Nizozemci so "delili" z ruskimi navtičnimi izrazi: ladjedelnica, pristanišče, pilot, flota, mornar . Morski izrazi so izhajali tudi iz angleškega jezika: midshipman, brig.

Iz angleščine so bili v naši leksikalni sistem in besede, kot so bojkot, predor, nogomet, šport, konča, kolač, puding.

V dvajsetem stoletju so besede iz tehnične in športne, finančne, komercialne sfere, umetnosti. Nove besede, ki so v tistem času dopolnjevali naš leksikalni sistem: računalnik, datoteka, bajt, nadurno delo, posrednik, zakup, pogovorno predstavitev, triler, obveščanje, obtožba.

V 18. in 19. stoletju so v rusko vnesene besede iz francoskega jezika - zapestnica, garderoba, telovnik, plašč, bujona, kozica, WC, bataljon, garnizon, igralec, igra, režiser.

Iz italijanskega in španskega v ruski jezik so prišli glasbeni izrazi iz področja umetnosti: aria, tenor, libreto, sonata, karneval, gondola, serenada, kitara.

Vsi ti še vedno aktivno delujejo v našem leksikološkem sistemu, iz slovarjev pa se lahko učimo, kje in kako so prišli.

Neologizmi

Na tej stopnji se leksikalni sistem ruskega jezika dopolnjuje z novimi besedami. Vstopajo v jezik z nastankom novih pojmov in pojavov. Ko se pojavi predmet ali stvar, se pojavijo nove besede za njihovo označitev. V aktivni besednjak ne vstopajo takoj.

Za nekaj časa se beseda šteje za neologizma, potem postane običajna in trdno vstopa v jezik. Pred tem so bili v besede-neologizmi pionirji, član komsomola, astronavt, Hruščov in tako naprej. Nihče jih ne bo sumil na neologizma.

Slovarji

Da bi preverili, kateri besednjak se uporablja tako ali drugače z vidika izvora, se lahko sklicuje na etimološke slovarje. Podrobno o izvoru besede, njeni začetni etimologiji. Lahko uporabite šole in kratke etimološke slovarje, ki jih je uredil N. Shanskii, "ruski etimološki slovar", ki ga je napisal A. E. Anikin ali "Etimološki slovar", ki ga je opravil PA Krylov in drugi.

Če se želite naučiti pomena tujih besed, ki nas prihajajo iz tujih jezikov, lahko uporabite čudovit "slovar tujih besed", ki ga je uredil Ozhegov.

Študij v šoli

Besedišče v smislu porekla in uporabe se ponavadi preučuje v tečaju ruskega jezika v poglavju "Leksikologija in frazeologija". Največ pozornosti se posveča tej temi v razredu 5-6, pa tudi na 10. mestu. Učenci se učijo izvor besed in frazeoloških enot, njihov pomen, naučijo se razlikovati, delati z različnimi slovarji.

V nekaterih primerih lahko učitelji vodijo celotne izbirne predmete, izvenšolske dejavnosti, namenjene študiji izvora besed.

Katere materiale lahko uporabite za proučevanje teme "besednjak v smislu porekla"? Tabela s klasifikacijo in primeri, besedila v različnih jezikih, ki vsebujejo besede, izposojene iz ruskega jezika, slovarji.

Študij na univerzi

Zlasti besednjak se podrobno proučuje z vidika porekla na univerzi, na filološki fakulteti. To temo dobi več sej v okviru »Leksikologija in frazeologija sodobnega ruskega jezika«. V praktičnih razredih učenci razvrstijo različna besedila, najdejo v njih prvotno ruske in izposojene besede, jih razvrstijo, delajo z slovarji. Ugotovite in stilistične možnosti izposojenih, zastarelih besed.

Na predavanjih in seminarjih je podrobno razčlenjena klasifikacija besedišča po izvoru, uporabi in delovanju v sodobnem ruskem jeziku. Takšen pristop omogoča študentom zanimanje, da globoko obvlada ponujeno znanje o obravnavani temi.

Sklepi

Vsaka beseda v leksikalnem sistemu jezika ima svojo zgodovino in izvor. Nekatere besede so že dolgo delovale v našem jeziku, tudi od trenutka delovanja enega samega indoevropskega jezika, drugi so prišli k nam v različnih časovnih obdobjih iz slovanskih ali evropskih jezikov, drugi pa so nastali med razvojem sodobnih informacijskih tehnologij.

Razumevanje zgodovine pojavljanja določenih besed nam bo pomagalo ne samo razumeti njihovega globokega pomena, temveč tudi slediti razvoju kulture naše države v tem ali drugem obdobju.